MIKROURBANIZEM V MEGAPOLISU
Voda in varnost; ključni vprašanji skupnosti v Mexico Cityju
Mexico City, 25. november 2014: Kolektiv KUD C3 (Mateja Kurir, Boštjan Bugarič) je izvedel v novembru 2014 projekt Srečevanje ob vodi (Abajo por el agua) v barriu Santa Maria la Ribera. Namen projekta je odpirati pereča vprašanja skupnosti, kot je pravica do vode in preprečevanje naraščujočega kriminala ter nasilja v javnem prostoru s spodbujanjem participacije prebivalcev na lokalnem merilu. Tovrstni urbani posegi na nivoju mikrourbanizma omogočajo prebivalcem aktivno soustvarjanje urbanega okolja. Mexico City, megapolis z dvajsetimi miljoni prebivalcev, zgrajen na jezeru s številnimi vodnimi pritoki, se danes sooča s problematiko distribucije vode. S tem je danes ogledalo problematike dostopa do vode za vsa urbana središča v prihodnosti.
Projekt Srečevanja ob vodi je intervencija na nivoju mikrourbanizma, ki omogoča dolgoročno rekuperacijo skupnosti s sodelovanjem številnih lokalnih partnerjev. S prenosom znanj in dobrih praks projekta Zalograd (Ljubljana), nagrajenega z Zlato kocko (2010), se osredotoča na raziskovanje stanja in izdelavo dolgoročnih trajnostnih scenarijev soseske Santa Maria la Ribera na temo vode.
S študenti fakultete UAM je KUD C3 izvedel intervjuje s prebivalci soseske in kot pomembno temo prepoznal problematiko nasilja in varnosti v javnem prostoru. S sodelovanjem in povezovanjem lokalnih partnerjev (SPAZI, Univerza UAM, Cineteca, Mi Verde Morada, Consejo Cultural Consultivo Ciudadano, Casa de Cultura Santa Maria la Ribera, Casa Imelda, Gestion Ambiental de la delegacion Cuauhtemoc, Libreria Bodet) so bili izvedeni prvi koraki za pripravo alternativnega razvojnega scenarija, s katerim se bo skupnost lahko uprla aktualnemu procesu gentrifikacije.
O barriu Santa Maria la Ribera:
Voda in varnost; ključni vprašanji skupnosti v Mexico Cityju
Barrio Santa Maria la Ribera se nahaja v severnem centralnem delu Mexico Cityja, ob prometni povezavi Insurgentes. Nastal je v poznem 19. stoletju kot prva urbanistično zasnovana soseska za bogatejše sloje prebivalstva. Urbanističen in kulturni vrhunec je barrio dosegel med 1910 in 1930. Po letu 1930 so se začeli novi načini pozidave, ki jih je s seboj prinesel srednji razred. Urbanistično stanje se je po letu 1950 drastično spremenilo, pogoji bivanja so se poslabšali zaradi izgradnje velikih stanovanjskih objektov. Po potresu leta 1985 se je v barrio pričelo masovno preseljevanje revnejših prebivalcev. Število prebivalcev je v izjemno kratkem času naraslo iz 20.000 na 60.000. Danes je barrio eden redkih urbanih četrti Mexico Cityja s številnimi obrtniškimi delavnicami in manjšimi trgovinami, ki so bile značilne za mesto 20. stoletja. Tovrstne četrti so zaradi procesa genrifikacije korenito preobražene, saj so v njih lokali korporacij brez lokalne identitete. V središču barria se nahaja park z mavrskim paviljonom, s katerim je Mehika prikazovala modernistični način gradnje v poznem 19. stoletju na svetovni razstavi v New Orleansu (1886).
O problematiki vode v Mexico Cityu:
Mexico City je metropola, kjer v ožjem delu mesta živi 9 milijonov ljudi, v celotni urbani soseski pa 20 milijonov ljudi. Mesto je razdeljeno na 16 okrajev, najbogatejši so Benito Juarez, Miguel Hidalgo in Coyoacan, ki so razdeljene še na manjše soseske – barrie. V teh bogatejših soseskah vode nikoli ne primankuje, po drugi strani imajo z dostopom do vode veliko težav prebivalci v revnejših soseskah, ko sta Azcapotzalco in Iztapalapa.
Mexico City je mesto izrazitih nasprotij, ki se kažejo v prostoru od četrti do četrti: v središču mesta so urejena urbana območja z luksuznimi trgovinami in razpoznavnimi prostori identitete (trg Zocalo, Templo Mayor, etc), ki so močno varovana in zastražena. V gentrificiranih četrtih, kot sta Roma in Condessa, lahko vidimo estetizirane prostore za bogatejše sloje, ob galerijah in urejenih pisarnah se najdejo ameriške restavracije hitre prehrane. Na obrobju mesta, na primer v četrti Indios Verdes, ki se nahaja v okraju Azcapotzalco, pa je strnjena nelegalna gradnja za najrevnejše prebivalce, ki se ponoči nahajajo v tem slumu, podnevi pa delajo večinoma kot služabniki v centru.
Dostop do vode je povezan s socialnimi nemiri: odbor za človekove pravice v Mexico Cityu (CDHDF) je leta 2009 opozoril, da lahko pomanjkanje vode sproži »spiralo nasilja« in da revnejši prebivalci plačujejo več za vodo slabše kvalitete, ki jo lahko dobijo zgolj ob določenih urah. To lahko dolgoročno vodi v socialne nemire. Vir.
****
OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU:
Naslov: Srečevanja ob vodi /Abajo por el agua
Skupnosti projekt v Mexico Cityu, barrio Santa Maria la Ribera, november 2014
Avtorja: Mateja Kurir, Boštjan Bugarič – kolektiv KUD C3
Podpora: Ministrstvo RS za kulturo, Mehiška ambasada na Dunaju
Partnerji: SPAZI, Univerza UAM, Cineclub Santa Maria, Enchulame la Bici, Consejo Cultural Consultivo Ciudadano, Casa de Cultura Santa Maria la Ribera, Casa Imelda, Libreria Bodet
****
Lokalne novice v Santa Maria la Ribera s prispevkom o projektu.
Avtor lokalnih novic: Diego Ruvelcaba