MANIFEST: MODELI ZA NOVI URBANIZEM

Družbena struktura oblikuje arhitekturo, metodologija je začasna raba. Participatorni urbanizem in proračunom v novosezidane ruševine. Novi urbanizem gradi pravico do zelenega mesta, vode in hrane. Kritično ovrednotimo vsebne.

PROTI INVESTICIJSKEMU URBANIZMU 

Polovica mesta je dirkališče kapitala, druga polovica spodbuja komunikacijo. Katera je stalna in katera začasna? Zelene površine se krčijo zaradi gradnje novih objektov. Zadnji celovit urbanistični načrt za Koper je bil pripravljen okrog leta 1960. Tomosov delavski nebotičnik, ostanek začetka Mihevčevega načrtovanja, je politika prodala privatnemu investitorju. Prav tako je politika vplivno območje ob ranljivem obroču mestnega jedra spremenila v teritorji novega mesta potrošnje. Tam edinstven primer investirskega urbanizma – nakupovalni center  zgrajen leta 2002 – deli parkirišče z zapori, zgrajenimi po asanacijskem načrtu iz leta 1984. Naključje?

Brez plana se rušijo družbene zgradbe in prodajajo javni objekti, na katerih se izpostavljajo politični manifesti, kot naprimer na osnovni šoli na Bonifiki. Edini načrt mestne oblasti je bila v preteklosti turistifikacija. Turistov pa ni, ker ni ustreznih vsebin in ni razvojnega koncepta. Mihevčevo obzidje delavskih nebotičnikov, ki bi v zameno porušilo velik del historičnega mestnega jedra, se je udejanilo le deloma. Namesto tega koncepta se iz vplivnega območja mestnega jedra brez meja razrašča neoliberalno mesto potrošnje. Na ta način mestno jedro prezidava investitorski urbanizem, ki ustvarja idealne pogoje za prekupčevanje in prodajo zemljišč. Meščani pa ostajajo praznih rok.

© Ognen Arsov

Participativni proračun bi meščanom doprinesel več kot cenena turistifikacija. Mestno dirkališče se mora razmontirati, da se lahko urbani prostor prepusti kreativnim procesom uporabnikov. Zato je pomembno, da začne družbena struktura oblikovati arhitekturo, ki kritično ovrednoti vsebine in jih s participatornim urbanizmom ter proračunom umesti v novosezidane ruševine.

PARTICIPATORNI URBANIZEM: KOPER VMES

Kako osmisliti novogradnjo, ki je zaradi krize gradbenega sektorja ostala nedokončana in je brez vsebin ključni problem trenutnega stanja mesta Koper. Predlogi bodo usmerjeni v razvoj začasne rabe zapostavljenim in neurejenim lokacijam mesta, ki so posledica investitorskega urbanizma. Na podlagi raziskav se bodo oblikovale osnove vsebin, ki se lahko umestijo v prazne objekte.

V mestnem jedru Kopra je to mogoče predstaviti na številnih primerih, od Solisa do servitskega samostana, Borilnice ali palače Toto ex Gavardo. Prototipi začasne rabe nakazujejo kako lahko s preprostimi arhitekturnimi rešitvami razvijemo vsebine za preprečevanje nadaljnega propadanja objekta oziroma območja. Ker politika postaja vse bolj izrazit projektant vsakdanjega življenja v mestu, se mestna infrastruktura (pravica do pitne vode) in javni prostori vse bolj komercializirajo. S tem se izgubljajo osnovne pravice do mesta. Vključevanje prebivalcev pri projektih urejanja zelenih površin v mestu, oblikovanju vsebin za obalno cesto med Koprom in Izolo ter mapiranju problematičnih zapuščenih območij igra participatorni proračun bistveno vlogo pri uvajanju novega participatornega urbanizma v Kopru.

ODPLAKNJENI KOLEKTIVNI SPOMINI

Včasih je voda na nekdanji otok pritekala po lesenih ceveh iz mestnega zaledja. Danes, ko zaradi suše in klimatskih sprememb voda postaja vse bolj pomemba dobrina, mesto odplakuje kolektivne spomine. Rekuperacija vode z obnovo obstoječih podzemnih sistemov in vodnjakov,  je lahko nova strategija shranjevanja vode za potrebe suše. 

+++

PROGRAM ODPRTA AKADEMIJA: PROSTOR

Urbana akcija: KOPERVILLE

Titov trg, Koper: 18.03 – 31.03.2019

Intervjuji z mimoidočimi bodo podlaga za obravnavo degradiranih območij ter smernicami za njihovo začasno rabo. Izpostavljena bo tudi javna razgrnitev Strateškega občinskega prostorskega plana razvoja MOK. Objava pogovorov bo na platformi Zbirnik.

MUZEJ NEDOLŽNOSTI

pritličje Tomosovega bloka, Nazorjev trg 4, Koper:  06.05. – 01.07.2019 

V pritličju Tomosovega bloka bo začasno uprizorjena spominska soba Muzeja nedolžnosti s pestrim programom. V sodelovanju z arhitekti iz biroja Arhitektura 2211 ter Kosi in partnerji bodo potekali pogovori o prenovi objekta. Projekcije kratkih dokumentarnih filmov Nedokončano Olimpijsko mesto in Polovično mesto z intervjuji bivših stanovalcev Tomosovega bloka bo predstavila Rebeka Bratož Gornik. Konec maja bo Muzej nedolžnosti predstavljen tudi na festivalu Bauhaus Radical v Dessau. Objekt smo nominirali na listo zavarovanih objektov World Monument Watch.

»Ko izgubimo ljudi, ki jih imamo radi, nikoli ne smemo motiti njihovih duš, bodisi živih ali mrtvih. Namesto tega moramo najti tolažbo v predmetu, ki nas spominja na njih, nekaj … ne vem kaj, morebiti samo uhan. “
– Orhan Pamuk

Okrogla miza o arhitekturi mesta Koper: KOPRSKI OPTIMIZEM 

Galerija Loža, Titov trg 1, četrtek, 18.04.2019 ob 18h

“Mesto Sofronija je sestavljeno iz dveh polovičnih mest. V eni polovici je veliko osmičasto dirkališče s strmimi grbami, vrtiljak z vencem sijočih verig, kolo z vrtljivimi kletakmi, zid smrti z motoristi, ki vozijo z glavo navzdol, cirkuška kupola z grozdom trapezov, ki visi na sredi. Druga polovica mesta je iz kamna in marmorja in betona, z banko, tovarnami, palačami, klavnico, šolo in vsem drugim. Ena polovica mesta je stalna, druga je začasna in ko je čas njenega postanka mimo, populijo njene žeblje, odvijejo vijake, jo razmontirajo in jo odpeljejo stran, da bi jo presadili na pusti del kakega drugega polovičnega mesta.”

– Italo Calvino: Nevidna  mesta

Sodelujejo: Alenka Korenjak ProstoRož, Maja Ivanič Piranski dnevi arhitekture, Tomaž Krištof ZAPS, Miha Dešman Arhitektov bilten, Kristina Dešman revija Hiše, Tina Cotič UP PEF, Boštjan Bugarič

Okrogla miza o začasni rabi zapuščenih prostorov: KOPER VMES

Galerija Loža, Titov trg 1, četrtek, 09.05.2019 ob 18h

Začasna raba prostora pripomore k oživljanju zapuščenih prostorov. Nerabljeni prostori vodijo k propadu in s tem degradirajo okolico. Začasna raba pa pripomore k ekonomski, družbeni in kulturni vrednosti prostora ter izboljšuje prostorske pogoje za različne dejavnosti.

Sodelujejo: Alenka Korenjak, Sonja Leboš UIII Zagreb, Tina Cotič, Rebeka Bratož Gornik, Bea Tomšič Amon, Boštjan Bugarič 

Projekcija dokumentarca: UP TO THE LAST DROP: THE SECRET WATER WAR IN EUROPE

UP FHŠ, Sejna soba (IV. nadstropje), Koper, 17. April 2019 ob 11:00

Evropo preplavlja kriza moralnih vrednot, kjer se odpira vprašanje ali je voda za Evropo komercialni izdelek ali človekova pravica? Evropske institucije do danes niso dale jasnega odgovora. EU mora še vedno priznavati vodo kot človekovo pravico, kot so to storili Združeni narodi leta 2010. Mesta, regije in države po vsem svetu vse bolj zavračajo model privatizacije vode, ki so ga sprejeli in preoblikujejo storitve, da bi ponovno prevzeli javni nadzor nad upravljanjem voda. 

Več v dokumentarcu Yorgosa Avgeropoulosa Up To The Last Drop: The Secret Water War in Europe (angleški podnapisi).

MAPIRANJE RDEČI KOPER: IZBRISANI KOLEKTIVNI SPOMINI

Na podlagi rekonstrukcije spomina bivše porodnišnice se bo izvedla akcija urbana akcija z označitvijo degradiranih in zapuščenih objektov v historičnem jedru Kopra. Zemljevid izbrisanega kolektivnega spomina bo natančen načrt, ki bo označil območja novih začasnih rab. 

—

Raziskovalno umetniški projekt nastaja v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, Pedagoško Fakulteto in Mestno občino Koper z nameno izboljšanja kvalitete življenja prebivalcev mesta.